Aleksander Ros (predsednik kluba in trener)

...je Primorec, ki že dolga leta živi v Velenje. A svojih korenin nikakor ne more pozabiti, zato jih ohranja preko jadralnega športa. Pri 9 letih je začel jadrati v razredu optimist, nadaljeval je v razredu kadet. Trenirati je začel v klubu Burja, po preselitvi družine v Lucijo, pa sta z bratom začela trenirati v Portoroškem klubu Pirat.
Trenirati je prenehal leta 1982, ko so ukinili razred kadet, pa sta z bratom še vedno jadrala. Ob tem je Aleksander treniral tudi košarko in smušanje - zanimivo je, da je bil trikrat obalni prvak v smučanju - tako da je vsestranski športnik.
Potem je spoznal Velenjčanko in se, kot pravi sam,»priženil« v Velenje. In ni bilo dolgo, ko je ugotovil, da je v mestu Klub vodnih športov. Kmalu je postal trener mladim jadralcem, a so se njihove poti že pred časom razšle.
Milan Morgan, na Slovenskem edini proizvajalec malih jadrnic, ki ima ogromno izkušenj in znanj, je že ob prvi dostavi (štirih) jadrnic v Velenje prepoznal Aleksandrov talent in mu prepustil delo.
Pod treningi Aleksandra so učenci jadranja prinesli v Velenje čez 150 pokalov različnih regat.
Žal so se poti v klubu zaradi konfliktov interesov potem razšle, zato je Aleksander skupaj s svojo hčerko, ki je bila vsak dan boljša jadralka izstopil iz kluba.
Nato je začel trenirati v Šmarju pri Jelšah, kjer pa pogojev za trening ni bilo najboljših.
»v Velenju imamo res fantastične pogoje za trening, kar potrjujejo tudi drugi člani drugih slovenskih klubov« pravi Aleksander.
Zato se je takrat odločil ustanoviti svoj jadralni klub z imenov VIHAR.
Klub je bil sprejet v jadralno zvezo in tako je začel s prvimi tečaji...

David Verdnik (pomočnik trenerja in oblikovalec spletne strani)

Velenjčan, ki poskusi vse, kar se mu zdi zanimivo. Obožuje živali, naravo, skrivnostni svet računalništva...
»Leta 2002 sem spoznal Aleksandra in le ta me je povabil naj se oglasim na jezeru, ko bodo potekali treningi, da vidim kako te zadeve potekajo.
Seveda me voda že od nekdaj privlači in tako sem z veseljem sprejel ponudbo za jadranje pod Aleksandrovim okriljem...«, pravi David.
Tako je začel trenirati v Klubu vodnih športov na klasi fireball in se udeležil tudi kakšne regate. Kot sam pravi, ima najraje enosede, saj si tam odvisen samo od sebe in se ni treba ozirati na flokista oz. krmarja.
Ko je prišlo do konfliktov med upravo KVŠ-ja in Aleksandrom, se je tudi David odločil, da zapustil KVŠ. Takrat je spoznal, kot sam pravi »svojo boljšo polovico« in nekaj časa je jadranje zavilo na stranski tir.
Toda, ko mu je Aleksaner sporočil, da je zopet v Velenju in ima svoj jadralni klub, mu je David takoj ponudil svojo pomoč in se mu pridružil v klubu.
»Vesel sem, da je Aleksander ustanovil svoj klub, saj ga zdaj nič in nihče ne ovira pri svojem delu. Rad preživljam čas z njim, saj se od njega veliko naučim in kar je najboljše, da lahko zopet jadram kadar želim. Privoščim mu klub, še bolj pa bi mu privoščil konkretnega sponzorja, da bi lahko pokazali kaj znamo v vsej svoji veličini«, nam je še zaupal David.